Ankaranski polotok je majhno območje z veliko zgodovine. Ima tudi bogato kulturno in arheološko dediščino.

Širše območje Ankarana je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Zgodovinarji sklepajo, da je bilo pomembno zaradi svoje strateške lege kot pristanišče, zavetišče in svetišče. O tem priča bližnje prazgodovinsko gradišče oziroma najstarejši odkriti istrski kaštelir v bližnjih Elerjih iz bronaste dobe ter naselbinski ostanki (Villa rustica in pomoli v morju). Nad Ankaranom, pri Božičih, so ohranjeni ostanki utrdbe, iz katere naj bi nadzirali promet po rimski cesti (via Flavia), ki je povezovala Trst (Tergeste) in Pulj (Pola). 

Veliko zgodovinsko vlogo je kasneje odigral benediktinski samostan sv. Nikolaja (link na samostan), današnji hotel Convent, saj so s priseljevanjem kolonov iz Furlanije okoli samostana zrasle manjše kmetije. 

Ugodna prisojna lega kraja, blaga klima in bujno sredozemsko rastlinje so vplivali na zgodnji razvoj turizma v Ankaranu.


Zgodnji razvoj zdraviliškega turizma

V času Napoleonovih Ilirskih provinc (1809–1813) se je v samostanu naselila vojaška bolnišnica. Pozneje je Avstrija v njem namestila okrevališče za svoje mornariške častnike. Leta 1818 je v Regensburgu izšla knjiga takratnih popotnikov dr. Heinricha Hoppea in Friedericha Hornschuha, v kateri se navdušujeta nad ankaransko bogato botaniko in subtropskim rastlinjem. Razširilo se mnenje, da je tukajšnje podnebje zaradi sonca in morja primerno za terapevtsko zdravljenje pljučnih in kostnih bolezni. Zdravstvena dejavnost na območju Ankarana je v času od razpada Ilirskih provinc do začetka prve svetovne vojne postala primarna dejavnost kraja. Tu je zrasel Sanatorij za pljučno tuberkulozo, zdajšnja kasarna Slovenske vojne mornarice z okoliškimi zgradbami (okoli leta 1901), leta 1909 pa tudi otroško obmorsko okrevališče za otroke s kostno tuberkulozo.  

Samostan postane hotel

Po prvi svetovni vojni so samostan preoblikovali v hotel. Skupaj z igrišči in kopališčem sv. Nikolaja (odprtim leta 1925) je tvoril jedro turistične ponudbe kraja. Po drugi svetovni vojni se je na samostanskem posestvu razvil hotelski in kamp kompleks Adria, današnji Hotel in Resort Adria Ankaran. V otroško obmorsko okrevališče se je vselila mednarodno priznana Ortopedska bolnica Valdoltra. Na Debelem rtiču so prostovoljci leta 1956 ustanovili Mladinsko okrevališče, danes znano kot Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Debeli rtič. V Sanatoriju za pljučno tuberkulozo je vse do selitve v Bolnico Izola leta 1985 delovala Bolnica Ankaran.

Glede samega izvora imena Ankaran obstajajo različne teorije, ki se sklicujejo na več virov. S čim ga povezujejo, si lahko preberete tukaj. (Več o zgodovini Ankarana pa tukaj.)